You are here:

Modro-zelena infrastruktura

Več o

MODRO-ZELENI INFRASTRUKTURI

Naravno kroženje vode, ki predstavlja neprekinjeno zaporedje izhlapevanja, kondenzacije, padanja padavin in odtekanja, brez vpliva človeka deluje v popolnem ravnovesju.

Z urbanizacijo in posledično tlakovanjem tal pa se prekinja hidrološki cikel in naravno ponikanje vode v tla nadomešča hipni (in količinsko večji) odtok po površju utrjenih površin preko kanalizacije do vodotoka.

3
dez na cesti avtomobili

Urbani prostor

je zaradi omejitev razpoložljivega prostora posebej občutljiv. Pomanjkanje celovitega načrtovanja odvodnega sistema ter njegova pomanjkljiva urejenost in vzdrževanje se še posebej kažejo ob močnih nalivih, ki jih zaradi trenda podnebnih sprememb v prihodnosti lahko pričakujemo še več (ARSO, 2018). Obvladovanje poplavne ogroženosti urbanih območij s padavinskimi vodami zato potrebuje celovite rešitve, ki upoštevajo vse elemente prostora oz. okolja. Zanje velja, da so:

Rešitve morajo biti tudi privlačne in usklajene s potrebami prebivalcev.

Sonaravni ukrepi

modro-zelene infrastrukture sledijo konceptu trajnostne padavinske verige (Dunnett, Clayden, 2007), ki zagotavlja zajem in trajnostno obravnavo padavinske vode na celotnem poteku od trenutka, ko pade na grajeno površino (streha, tlakovana površina), do trenutka njene odvodnje ali ponikanja.

Osnovni princip trajnostne padavinske verige temelji na zajemu presežne vode in uporabi le-te za zalivanje rastlin ali ponovno uporabo v objektih, s čimer zmanjšamo tudi porabo pitne vode.

nature-g164e54cf2_1920
sod_kaplja

Hidrološki cilj ukrepov

modro-zelene infrastrukture je v čim večji meri ohranjati prvotne volumne odtokov in prvotno pogostost pojavljanja pretokov določene velikosti ter naravno stopnjo infiltracije. S tem preprečujemo mešanje čiste padavinske vode s sanitarno vodo in tako zmanjšujemo površinski odtok, zmanjšujemo konice pretoka in izboljšujemo kakovost vode.

Modro-zelena infrastruktura na ta način omogočajo naravno kroženje vode v mestu in dajejo priložnost za vrnitev k naravnim izhodiščem rabe in urejanja voda ter z zagotavljanjem večfunkcionalnosti in povezanosti urbanega prostora podpirajo ravnotežje med družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi koristmi.